31. 1. 14

Boris Pasternak - Doktor Živago - Zgodba o sreči in nesreči

Knjiga Doktor Živago govori o Juriju Živagu, človeku, ki je razprt med dve ženski v neprijaznem času Ruskega 20. stoletja. Njegova mati umre ko je še otrok, njega pa vzgoji stric Kolja. Sam se kasneje vpiše na Moskovsko univerzo kjer študira medicino. Tam spozna svojo prvo ljubezen Tonjo s katero je imel sina z imenom Saša.  Ker je izobražen, postane vojaški zdravnik. Tako spozna Laro. Njo je videl že prej ko je hotela ubiti Komarovskega a ji je spodletelo. Sama ima tudi hčero z imenom Katja.
Juri se vname za Laro, ampak se raje vrne domov v Moskvo, a časi so bili težki in niso imeli veliko hrane, za to se odločijo za selitev, na posest, ki jo je imel Tonjij dedek. Tam stvari končno začnejo kazati na bolje. Juri se enkrat odpravi v mesto, a tam sreča Laro. Jurij začne varati svojo ženo in se odloči, da bo nehal in vse priznal. Na poti pa ga ujamejo in "rekrutirajo" kot vojaškega zdravnika.Jurij ostane v vosjki do konco spopadov med belimi in rdečimi in ko je končno svoboden se hoče vrniti k Lari. A njegovo družino so izgnali v Paris, a se mu ponudi priložnost da jih vidi, a se odloči ostati.
Kmalu se vrne v Moskvo, da bi našel službo. Tam začne živeti z žensko s katero ima 2 otroka. Ko najde službo ga na žalost zadane srčni infarkt. Nekaj let pozneje pa se med spopadi v drugi svetovni vojni znajde deklica, ki pove svojo zgodbo, to je hčera Jurija in Lare.

S tem lahko sklepamo, da je Živago nesrečen junak, ki mu čas v katerem je bil rojen ni naklonjen. Sam že mlad izgubi starše, in kljub temu, da se poroči zaljubi v druge ženske. Preko njegove izkušnje spoznamo tudi razmere v takratni Rusiji, tako kot so se te spreminjale pa se je spreminjalo tudi jurijevo razmišljanje do vladajočih. Njegovo življenje je življenje nasprotij Bogastvo-revščina, zvestost-varanje, podpiranje-zavračanje, ljubezen-vojna. Sam najde trenutke sreče v svojem drugače tragičnem življenju. Svetu kljub negotovim razmeram pa zapusti 3 otroke.

Hvala za branje

Timotej Štempihar 2.f

30. 1. 14

Pravoslavje v Rusiji

Pravoslavna Cerkev je skupina avtokefalnih Cerkva, katerih zgodovina sega nazaj do apostolov in prvih misijonarskih potovanj po Sredozemlju.

Rusija je postala krščanska kraljevina leta 988 pod svetim Vladimirom. Pravoslavne Cerkve so tudi v Srbiji, Romuniji, Bolgariji, Makedoniji, Ukrajini, Belorusiji,...

Ruski patriarh Kiril
Pravoslavni duhovniki so lahko poročeni, vendar se ne smejo poročiti po posvečenju; škofi so vedno samski in jih zato imenujemo iz vrst menihov. Duhovniki imajo brade zvesto po Svetem pismu. Za pravoslavce sta najpomembnejša zakramenta krst in evharistija. Krst in birmo navadno opravijo hkrati. Ikone so zelo pomembne v pravoslavni Cerkvi.


Sv. Nikolaj je zavetnik Rusije, mornarjev in otrok. Na dan 6. decembra nosi otrokom darove.



Pomembna oblika pravoslavne molitve je hezihazma: mirna zbranost v Kristusu. Najmočnejši v pravoslavnem krščanstvu sta grška in ruska Cerkev.

Na svetu je okrog 250 milijonov pravoslavcev. V Rusiji naj bi bilo 75%. Vodijo jih patriarhi in nima vrhovne oblasti nad vsem pravoslavjem. Pravoslavna teologija se v bistvenih potezah ne razlikuje od katoliške. Vzhodna teologija se opira predvsem na nauk o Jezusovem vstajenju, v vero v Sveto Trojico in na dejavno vlogo Svetega Duha. Tako katoliška kot pravoslavna Cerkev spoštujeta istih sedem zakramentov. V ruski pravoslavni Cerkvi se je za menihe z močnim duhovnim izkustvom in darovi svetovanja uveljavil izraz ˝starci˝.

Obredi, navade,prazniki
Najpomembnejša praznika sta božič in velika noč. Božič obhajajo 6. januarja. Rusko bogoslužje ljubi slovesnosti, pri čemer pa imajo pomembno vlogo oblačila in liturgične knjige. Pri vseh obredih uporabljajo kvašen kruh in delijo obhajilo pod obema podobama (kruh in vino).

Katedrala Vasiljia Blaženega


Katedrala Vasilija Blaženega
Ta katedrala je najslavnejša in najbolj znana med velikimi ruskimi pravoslavnimi cerkvami. Postavili so jo med letoma 1555 in 1560 po ukazu Ivana IV. v spomin in zahvalo za njegovo zmago pri Kazanu leta 1552, po kateri se je močno povečalo ozemlje Rusije in s tem območje ruske pravoslavne Cerkve.

Ključne besede:
православие - pravoslavje
праздник - praznik

Храм Василия Блаженного -katedrala Vasilija Blaženega
церковь - cerkev
священник - duhovnik
крещение - krst
евангелие - evangelij
бог - bog

              Viri:

20. 1. 14

V Kijevu so se protestniki spopadli s policijo

Med vikendom, 18. in 19. januarja se je približno 500 aktivistov približalo policiji, ki je v centru Kijeva blokirala dostop do ulice, ki vodi do zgradb parlamenta in vlade. Aktivisti so stresali policijske avtobuse, tudi do policistov naj bi bili nasilni, ti pa so jim po navedbah ukrajinske tiskovne agencije vrnili s pendreki in solzilcem.
Ukrajinsko ministrstvo za notranje zadeve je spodbudilo organizatorje in udeležence množičnih akcij, naj se vzdržijo kršitev zakona, saj bodo te ustrezno kaznovane.
Vir: http://izvestia.ru/news/564232

3. 1. 14



Komedija Revizor



NIKOLAJ VASILJEVIČ GOGOLJ IN NJEGOVE POVESTI

Nikolaj Vasiljevič Gogolj je ruski pisatelj, ki se je rodil 1. aprila leta 1809 v današnji Ukrajini.
Rodil se je v obubožani plemiški družini, svoj študij pa je opravljal v Peterburgu. Po poklicu je bil sprva državni uradnik nato pa profesor zgodovine na univerzi. Kasneje pa je ta poklic zaključil in se posvetil izključno samo književnemu ustvarjanju. Njegova dela uvrščamo v obdobje med romantiko in realizmom.
Kot človek je bil velik popotnik, zelo veliko je potoval po tujini in tako je nekaj časa živel tudi v Rimu.
Slika:Ivanov gogol.jpg
Nikolaj Vasiljevič Gogolj


Na začetku je pisal pesmi, vendar se, kot pesnik ni uveljavil. Zato je začel s pisanjem proze.

Njegovo najbolj znano delo je Plašč, snov in tematika sta socialni, motivi pa so vzeti iz vsakdanjega življenja. Znan pa je tudi po uspešnem romanu Mrtve duše, s sodobnega stališča je prikazal podeželjske plemiče in po komediji Revizor, v kateri je predstavil provincijsko birokracijo.
Nikolajevo delo je pustilo močan pečat na ruski ter svetovni umetniški prozi. Njegova dela so primer groteksnega realizma.
Bil je prvi, ki je svoja dela povezal z moralnimi, kritičnimi in duhovnimi cilji. Njegova dela pripadajo vsem dobam in vsem literarnim smerem.
Proti koncu življenja je zapadel v verske krize in v duševno bolezen. Umrl je leta 1852 v Moskvi.


Njegova ostala dela so:
·         Večeri na pristavi blizu Dikanke, 
·         Nevski prospekt,
·         Dnevnik blazneža,
·         Mirgorod,
·         Taras Bulba,
·         Portret,
·         Nos, 
·         Kvartopirci

BESEDE:
комедия- komedija
писатель- pisatelj
автор- avtor
Биография- življenjepis
За границей- v tujini 
проза-proza
драма-drama

VIRI: