15. 5. 14

VÉLIKA, VELIČASTNA MOSKVA

Letošnje prvomajske počitnice smo dijaki 2. in 3. letnika, ki se učimo ruščino pri prof. Neži Zupančič Logar, preživeli v veličastni Moskvi. V Rusijo smo prišli na nedeljo, 27. aprila, in se že na letališču navdušili nad neskončnimi možnostmi za vadbo branja cirilice (in na koncu tedna smo prav res ugotovili, da nam gre hitreje). Hitro smo ugotovili, kakšne velike razdalje nas v Moskvi čakajo, saj smo do hostla potrebovali skoraj dve uri in dva prestopa. Ko smo prišli v hostel, smo se pošteno nasmejali nad izjemno majhnimi sobicami – povprečna je bila namreč velika kot malo večja zakonska postelja –in kuhinjo s tremi stoli za vseh 30. Vendar pa smo se v hostlu kmalu počutili zelo domače in vrsta za stranišče, instant hrana (štedilnika nismo imeli) ter zajtrk v stoje so hitro postali navade. Prvi dan smo se takoj po prihodu pozno popoldne odpravili na Rdeči trg, ki nas je presunil s svojo velikostjo in lepoto – besedi, ki bi pravzaprav lepo opisali skoraj vsako izmed moskovskih znamenitosti; velikanska Rusija svojo veličino namreč najraje izraža prav z veličastnostjo arhitekture. Na Rdečem trgu je bilo na vrsti obvezno fotografiranje (selfie time!) na vseh mogočih razdaljah do bazilike Vasilija Blaženega. Za konec smo si ogledali še GUM, slavno nakupovalno središče zasoljenih cen (kjer smo kupili samo kvas, tradicionalno rusko pijačo – mnenja so bila deljena) in imeli nekaj prostega časa v nakupovalnem središču, dijaškemu žepu prijaznejših cen, kjer smo hoteli poskusiti slaven ruski krompir – pa ga je zmanjkalo …

Torek smo otvorili v literarnem duhu, saj smo si ogledali spomenik Dostojevskemu (čigar fotografijo smo preprosto morali poslati prof. Tini Lušina), nato pa smo vstopili v slavni Kremelj, kjer ima svoje prostore ruska vlada in svojo rezidenco sam predsednik Putin. Po izčrpnem »uvodu« prof. Lapuha (v njem je zajel tako rekoč celotno rusko zgodovino od dejstev do anekdot in teorij zarote) smo si ogledali velikanski top, ki naj bi ustrelil samo enkrat (ali pa nikoli – profesorja si nista bila enotna), in velikanski zvon, ki mu je v požaru odpadel en kos, ter 3 izjemno lepe cerkve, kjer smo se prvič srečali s pravoslavnimi ikonami, ki smo jih potem videli povsod in ki so nam bile zelo zanimive. Po ogledu Kremlja smo se ponovno odpravili na Rdeči trg, ki nas ni navdušil nič manj kot dan prej. Vasilij Blaženi nas je fasciniral tudi čisto od blizu – njegova notranjost pa niti ne, saj ni zaznati njegove veličine – gre namreč bolj za skupek manjših cerkva, skoraj kapel. Veliko časa nismo imeli, saj smo morali ujeti le do pete ure odprti Novodevičji samostan, kjer smo si poleg lepe cerkve ogledali tudi razstavo ikon. Žal pa smo se pod nosom morali obrisati za bližnje pokopališče, kjer je pokopano veliko slavnih vključno s Čajkovskim – tja smo namreč prišli točno ob uri zaprtja, ob petih. Naslednja postaja je bil ogled stare stavbe tajne službe KGB (iz katere si živ prišel le v delovno taborišče v Sibiriji), ustavili pa smo se tudi pred slavnim Bolšoj teatrom. Ponovno smo se vrnili v nakupovalno središče pred Kremljem, kjer smo tokrat krompir (kroško kartoško) dobili – in bili navdušeni, v trgovini pa smo se tudi razveselili ob pogledu na našo slovensko pašteto Argeto.

Najnapornejši dan se je začel s sprehodom po najslavnejši moskovski ulici Arbat, ki je zelo blizu našega hostla. Osem je za Moskvo očitno še prezgodnja ura, kajti skoraj vse je bilo še zaprto. Do kave smo vseeno prišli, nato pa smo se odpravili proti Muzeju kozmonavtike, kjer podrobno in s tipičnim ruskim ponosom prikažejo ruske podvige v vesolju, rakete, obleke in hrano astronavtov … Blizu muzeja pa je kompleks VDNH z ogromnim spomenikom Sovjetske zveze in Fontano narodov, obkroženo s paviljoni vseh narodov SZ. Bogati kipi, prelepe zgradbe, monumentalni spomeniki … vse skupaj je zares dih jemajoče. Zahvaljen bodi ruski (z velikostjo obsedeni) ego, da zdaj lahko oči pasemo na takih mojstrovinah. Prav veliko časa za občudovanje pa nismo imeli, saj smo šli že naprej do muzeja – panorame bitke pri Borodinu in nato naprej proti ogromnemu Parku zmage z muzejem 2. svetovne vojne, kjer je prav tako prikazano več pomembnih bitk. Zadnja pot nas je vodila do Moskovske univerze, še ene veličastne zgradbe, ki je največja izmed Stalinovih sedmih sester – enakih, a različno velikih stavb, ki jih je postavil. Od velikanske univerze smo se še sprehodili do razgledne točke, kjer se lepo vidi velik del središča mesta, vključno s petimi izmed preostalih sester in stadionom Lužniki.

Ves teden smo se po Moskvi vozili z metrojem, ki je eden najprometnejših na svetu – verjetno pa je tudi najlepši. Vse postaje v centru mesta so namreč izjemno lepo okrašene, vsaka v svojem stilu. To jutro smo izkoristili, da smo si ogledali najlepše, potem pa smo se odpravili v živalski vrt, ki so ga sicer na veliko prenavljali za 150-letnico delovanja. Po kosilu smo se odpravili proti muzeju Dostojevskega, kjer pa smo spoznali tudi manj prijetno stran ruskega naroda: muzej se namreč ob uri, ko naj bi se odprl, preprosto ni (in že na to smo čakali pol ure) in razloga nam niso povedali. Ker časa za čakanje na čudež nismo imeli, smo malce jezni odšli proti Caricinu, ogromnemu parku s prelepim dvorcem, ki ga je dala zgraditi Katarina Velika, čeprav konca gradnje ni dočakala in je po njeni smrti dvorec kar 200 let propadal. Sedaj je obnovljen in v njem je seveda muzej, skozi katerega pa smo šli nekateri s svetlobno hitrostjo, saj nas je zvečer čakala predstava v Bolšoj teatru. Slaba ura, ki smo jo imeli v hostlu, da smo bili za gledališče kar se da lepi, je bila kaotična, a ko smo končno stali pred Bolšojem (in se seveda izdatno fotografirali), smo vedeli, da se je splačalo. Ogledali smo si Šostakovičev komični balet Svetli potok, ki nas je navdušil z izjemno glasbo in presenetljivo zabavno zgodbo (ki je sicer nismo popolnoma razumeli, a je bilo ugibanje še toliko zabavnejše), seveda pa se nismo mogli nagledati niti razkošne dvorane. Še vsi pod vplivom neverjetnega doživetja pa smo večer zaključili v baru na Arbatu.

V četrtek zjutraj smo si ogledali katedralo Kristusa Odrešenika, največjo pravoslavno cerkev na svetu, ki pa so jo dali zgraditi šele leta 2000, saj je prvotno dal porušiti Stalin, ki je želel prostor za velik vladni kompleks, na koncu pa je bil tukaj kar en velik bazen. Cerkev je zares izjemna, za razliko od Vasilija Blaženega tudi od znotraj. Po ogledu smo se odpravili proti Tretjakovski galeriji, na poti pa smo naleteli še na nekakšno komunistično parado za 1. maj – povsod so vihrale rdeče zastave in igrale tradicionalne ruske pesmi, na veliko so poveličevali Lenina in Stalina. V galeriji, kjer so razstavljena najrazličnejša dela ruskih umetnikov (vključno s pravoslavnimi ikonami), je vsak našel nekaj zase, prav veliko časa za podrobnejši ogled pa ni bilo, saj se nam je že mudilo naprej … Odpeljali smo se v Izmajlovo, kjer je velik bolšji trg z matrjoškami in raznimi drugimi spominki, zraven pa so zgradili celo kičasto manjšo različico Kremlja. Ko smo pokupili vse mogoče, nas je zvečer čakal še obisk cirkusa, ki smo se ga sicer veselili, nismo pa vedeli, da bo res tako dobro. Akrobati, za katere si prav olajšan, da preživijo vse, kar počnejo, tjulnji, ki te nasmejijo do solz, ženska, ki si v sekundi zamenja obleko … super!

Zadnji dan prav dosti časa nismo več imeli in tistih nekaj uric smo izkoristili za obisk knjigarne s poceni knjigami in slovarji, sprehod po Arbatu in še obisk muzeja/hiše Puškina, kjer nam je Živa tudi nekajkrat zrecitirala njegovo Ljubil sem vas v ruščini. Opoldne smo se poslovili od majhnega hostla in veličastne Moskve in se odpravili proti letališču, nazaj v majhno Slovenijo, kjer ni vrste za stranišče, kjer zajtrkuješ lahko kar za mizo in kjer povsod prideš peš … in kjer ni lepote in veličine prekrasne Moskve, ki je nikoli ne bomo pozabili.


Ambrož Pivk, 3. f




МЫ ПОНИМАЕМ ПО-РУССКИ

V četrtek, 17. aprila 2014, je potekalo državno tekmovanje iz ruskega jezika. Z avtobusom smo se dopoldan odpeljali v Ljubljano, kjer so nas v Ruskem centru prijazno sprejeli. Tekmovanje je potekalo v štirih sklopih, v prvem so preverjali naše znanje o kulturi in civilizaciji, drugi je zahteval dobro bralno razumevanje, tretji slovnico, v četrtem pa smo se pomerili v pisanju eseja. Pred pisanjem eseja smo imeli še malico na čudoviti terasi Ruskega centra, od koder sega pogled čez celo staro Ljubljano. Glede na napetost zaradi tekmovanja je bil pogled prav sproščujoč. Po zaključenem tekmovanju smo se ustavili še v slaščičarni, nato pa se odpeljali nazaj v Kranj.

Državnega tekmovanja se je udeležilo 40 dijakov iz šestih slovenskih gimnazij, med njimi pa tudi 11 dijakov Gimnazije Kranj: Manca Perko, Neža Šmigoc, Tim Sotelšek, Lara Puščenik, Maruša Hrobat in Urša Uršič iz 3. letnika ter Bine Dobnikar, Neža Vombergar, Karolina Rakovec, Filip Bergelj in Ana Globočnik iz 2. letnika. Vsi smo se potrudili po svojih najboljših močeh in dosegli odlične rezultate, najbolje pa se je izkazal Tim Sotelšek, ki je osvojil 3. mesto in s tem potovanje v Moskvo v začetku junija, vsi ostali pa smo se uvrstili med prvih deset tekmovalcev. 

Iskrene čestitke tekmovalcem in naši mentorici, prof. Neži Zupančič Logar.
                                                                                                                                                                  Urša Uršič, 3. a




14. 5. 14

Šah v Rusiji in znani šahisti

Šah v Rusiji je enak temu šahu, ki ga pozna cel svet. V Rusiji je to kar pomemben šport, tja pa je prek Arabcev prišel že v devetem stoletju. V srednjem veku je bil pod Ivanom Groznim celo prepovedan, zares pa se je razširil v osemnajstem in devetnajstem stoletju. Na tekmovanju leta 1874 je bil izbran prvi ruski šahovski prvak Emanuel Schiffers. Od takrat je rusko šahovsko prvenstvo potekalo skoraj vsako leto, šahovsko prvenstvo za ženske pa je prvič poteklo leta 1992.

Znani ruski šahisti:
Anatolij Karpov, rojen leta 1951, je bil več let šahovski prvak v Rusiji, ta naslov pa je imel tudi na svetovni ravni od 1986 do 1990 nato pa še od 1993 do 1999, ko je odstopil zaradi nestrinjanja s pravili. Že pri rosnih petnajstih letih je postal sovjetski mojster v šahu,  v življenju je prejel še mnogo nagrad, o njem se pišejo tudi knjige.
                                              
                                                                     Anatolij Karpov

Gari Kasparov, rojen leta 1963, je eden najboljših igralcev šaha kar jih je bilo. Leta 1985 je premagal Karpova in dobil naslov prvaka, katerega je vmes izgubil in spet pridobil. Najbolj znan je po tem, da je večkrat igral šah s super-računalniki in tudi večkrat zmagal. Imel je tudi rekord za najvišji rating, ki pa ga je izgubil leta 2013.

Aleksandra Kostenjuk je šahovska velemojstrica v moški in ženski kategoriji, bila je ženska svetovna prvakinja v letih 2008-2010. Napisala je knjigo Kako sem postala velemojstrica pri štirinajstih, imela pa je tudi zelo visok rating v FIDE ligi.




Ključne besede:
šah – шахматы
šahovnica - шахматная доска
šahist - шахматист

Viri: 

11. 5. 14

Hladna vojna




Nasprotja med zmagovalkami 2. svetovne vojne in vzroki za povojno blokovsko delitev sveta.

Po drugi svetovni vojni se je začela obsežna politična preobrazba. Države sil osi Nemčija, Japonska in tudi Italija so izpadle iz skupine velesil. Velika Britanija je izgubila položaj vodilne svetovne sile, saj je ob koncu vojne doživljala velike gospodarske pretrese. Najbolj se je okrepila vloga ZDA in Sovjetske zveze (ZSSR). ZDA vojne na domačem ozemlju niso imele, med vojno pa so se razvile v vodilno zahodno velesilo. Imeli so zelo razvito vojaško tehniko, kot prvi so razvili atomsko bombo, kasneje še vodikovo bombo in različne raketne sisteme. Sovjetska zveza pa so se z uporabo vojaške moči in diplomacijo poskušale obvarovati imperialističnih držav. Tako so oblikovale veliko vplivno območje, ki je obsegalo celotno vzhodno Evropo in skoraj ves Balkan. Tudi Sovjetska zveza je kmalu razvila atomsko orožje in vodikovo bombo.
Obdobje od konca druge svetovne vojne do razpada vzhodnega bloka imenujemo obdobje hladne vojne. Ameriški predsednik J.F. Kennedy je hladno vojno označil kot trd in grenak mir. Hladna vojna je obdobje v katerih največji politični in vojaški sili merita moči ob koncu svetovne vojne. Obdobje ima svoje krizne trenutke in trenutke popuščanja napetosti. Do nesoglasij je prihajalo že ob koncu druge svetovne vojne, ko so veliki trije - Roosevelt, Churchill in Stalin na konferencah začeli deliti svet oz. svoja interesna območja. Zaradi ideoloških razlogov, širjenja sovjetskega vpliva in socializma v Vzhodni Evropi, so se začele ZDA povezovati z zahodnoevropskimi državami. Svet se je tako razdelil na dva bloka  vzhodni in zahodni blok. Ko je vzhodni blok zaprl svoje meje se je sovražnost okrepila in med Baltikom in Jadranom je nastala železna zavesa.



Slika 1: Območje železne zavese

  



Naziv ‘hladna vojna’ je nastal zato, ker se velesili nista nikdar spustili v neposredni vojaški spopad, delno tudi iz strahu pred jedrsko vojno. Rajši sta se spopadali ideološko – zahodni kapitalizem proti vzhodnemu komunizmu – in zaostrovali nasprotja, saj je vsaka stran verjela, da si druga želi gospodarsko in politično prevlado v svetu. Eden najpomembnejših razlogov za hladno vojno je bilo širjenje socializma po svetu in nastanek socialističnih držav. Zahodne države so skušale zajeziti komunizem in se ubraniti pred njim.

OBOROŽEVALNA TEKMA
Vojaško ravnotežje je postalo eno glavnih značilnostih hladne vojne. Kmalu po vojni se je pokazalo, da sta velesili vojaško uravnoteženi (ZDA in SZ). ZDA so sicer premogle atomsko orožje, zato pa je SZ imela premoč v konvencionalni oborožitvi. Oboroževalna tekma se je stopnjevala od klasičnega orožja, vodikove bombe do vseh vrst jedrske oborožitve in medcelinskih raket, segla je celo v vesolje. Tekmovanje je obe državi ekonomsko izčrpavalo, še zlasti pa SZ, ki je imela šibkejše gospodarstvo. Oboroževalna tekma je dajala ton hladni vojni, vojaško ravnotežje pa je postopoma postalo njena poglavitna značilnost. 




Slika 2: Primerjava oborožitve

 


 

Kot posledica Hladne vojne pa so izbruhnile številne vojne, v tako imenovanem tretjem svetu.  Začelo se je leta 1950 s Korejsko vojno. Kasneje pa sta pomembni predvsem Vietnamska vojna in Afganistanska vojna. Tudi Kubanska kriza je bila posledica hladne vojne.
Mnenja o začetku in koncu hladne vojne so različna. Nekateri zgodovinarji štejejo za njen začetek razdelitev Nemčije, drugi trdijo, da se je začela leta 1947 s Trumanovo doktrino ali leta 1950 s korejsko vojno, končala pa čez približno petdeset let, ko so bili najpomembnejši problemi, to je ustanovitev nemških držav, ureditev tržaškega vprašanja, podpis avstrijske državne pogodbe ter začasna pomiritev v Koreji in Vietnamu, uspešno rešeni. 

KLJUČNE BESEDE:
Hladna vojna –  холодная война
Železna zavesa –  Железный занавес 
Vzhodni blok – Восточный блок
Zahodni blok – Западный блок
Atomska bomba – Атомная бомба
Kubanska kriza – Кубинский кризис
Oboroževalna tekma – Гонка вооружений
Socializem – Социализм  
Kapitalizem – Капитализм
Zavezniki – союзниками
Velesila – сверхдержавы
Posledice – последствия

VIRI:
Internet:
Knjiga:
Zgodovina na maturi 2013, str. 188-192, B. Pavliha, ICO, založništvo in trženje d.o.o, Kamnik, 2012

Ula Pintarič, 2.g