Deset let mineva, odkar je šel beneški zlati lev prvič po
razpadu Sovjetske zveze ponovno v ruske roke, in sicer Andreju Zvjagincevu za
njegov režijski prvenec Vrnitev. Vrnitev govori o očetu, ki se po desetih letih
odsotnosti vrne k svojima sinovoma ter ju odpelje na izlet, ki se izkaže za usoden
preizkus moškosti. Film je psihološka drama, ki temelji na izvrstnih likih in
razmerjih med njimi, njegov konec pa je presunljiv in poraja mnoga vprašanja.
Po svoje je sicer zahteven, a ga predlagam vsem, prav gotovo pa tistim, ki jih
zanimajo dobre drame.
Z na videz nepomembnim prvim prizorom spoznamo glavna junaka
filma, starejšega brata Andreja in mlajšega Ivana. Fantje stojijo na visokem stolpu
ob jezeru in skačejo v vodo. Ivan si ne upa skočiti, a trmast ostane na stolpu,
vse dokler ga ne pride iskat mama. Naslednji dan ga prijatelji zaradi
strahopetnosti izključijo iz družbe, čemur sledi začetek konflikta med bratoma,
ki razburjena tečeta domov, mama pa jima pove: »Oče spi.« Oče, ki ga nista
videla že deset let. Oče, ki ga poznata z ene same fotografije. In res, moški
na postelji je prav tisti s fotografije, ki jo spet potegneta na plano.
Režiser nam sam pusti, da se ukvarjamo z očetovo skrivnostno
desetletno odsotnostjo in se posveti dinamiki odnosov. Oče takoj prevzame vlogo
gospodarja, na kar sinova različno reagirata in si s tem nekako začrtata usodo;
Andrej, ki se očeta gotovo še spominja in potrebuje očetovsko figuro, je nad vrnitvijo
navdušen in očeta sprejme z veseljem, Ivan, ki je brez njega odraščal celo
življenje, je začuden in hladen. Jutro po prihodu se usedejo v avto in
odpeljejo.
Izlet je prežet z napetostjo vse od samega začetka, ko Ivan
zavrača ukaz, da bi tujca klical 'oče', kar pa je le prvi izmed očetovih
prikrito agresivnih poskusov vzpostavljanja discipline. V naslednjih dneh ju
neprestano preizkuša in jima daje lekcije o življenju, morda da bi nadoknadil izgubljeno
desetletje. Vseskozi na ven kaže fasado miru in samozavesti, v njegovi
notranjosti pa očitno gori nerazumljiv ogenj.
Andrej vse skupaj sprejme s sklonjeno glavo in »Da, oče,«
Ivan pa se pritožuje in upira, dokler po urah čakanja v dežju ne pride na
najnižjo točko in v solzah očeta sprašuje: »Zakaj si se vrnil? Kaj hočeš od
naju?«, vznemirljivo vprašanje, ki se poraja tudi gledalcu. Kljub razlikam med
bratoma pa vseeno ni mogoče prezreti bratske vezi, ki je nezlomljiva tudi ob
najtežjih preizkušnjah, kakršna se dogodi v zaključnem dejanju filma, na otoku.
OPOZORILO: Če si film nameravate ogledati, predlagam, da z
branjem prenehate, saj je razplet bolje doživeti sam.
Medtem ko brata iščeta črve, da bi jih uporabila kot vabo za
ribe, se režiser nepričakovano oddalji od stalnega zornega kota otrok in nam
prikaže očeta, ki v zapuščeni hiši sredi otoka skoplje luknjo in ven vzame
veliko kovinsko skrinjo. Ko se vrne na obalo, dobi sinova pri odhodu, da bi se
odpravila na ribolov, kar jima dovoli pod pogojem, da se vrneta v eni uri. Ura
se seveda raztegne v tri, ko naletita na zapuščeno, na pol potopljeno ladjo,
polno rib. Ko se vrneta, je oče besen in tokrat svoj gnev fizično spusti nad
Andreja. Ivan očetu zagrozi, da ga bo ubil, če ga ne pusti pri miru, a nož
izpusti in steče preč, oče pa za njim. Lovi ga vse do vrha razglednega stolpa,
kamor se Ivan zapre in grozi, da se bo vrgel dol, če ga ne pusti pri miru,
medtem pa (v grozljivi inačici prvega prizora) sebe prepričuje, da to zmore.
Oče prvič pokaže pravo ljubezen do sina, ko poskuša splezati za njim, in njegov
zaskrbljen pogled je zadnje, kar vidimo, preden omahne v smrt.
»Je mrtev?« »Da.« Sinova očeta hladno, še kar v stanju šoka,
odvlečeta na obalo, ga položita v čoln in z njim vse stvari, ki so jih imeli s
sabo, ter se vrneta na obalo. Naslednje jutro začneta pakirati torbe, ko pa se
obrneta, vidita čoln z očetovim truplom, ki plava proti odprtem morju in tone.
Andrej za očetom glasno zakliče, v osupljivem preobratu pa je Ivan tisti, ki
obupan steče za čolnom, v solzah kričeč »Oče! Oče!«, prav tisto besedo, ki se
ji je prej tako upiral. S truplom tonejo tudi njuno otroštvo, njuna nedolžnost
ter resnica njunega obstoja in fanta spoznata, da ju bo dogodek preganjal do konca
življenja ter ju vedno definiral. Kot dodatek k skrivnostnosti se film zaključi
z zaporedjem črno-belih fotografij z izleta. Očeta ni niti na eni izmed njih.
Pretresljiv konec, ki ga lahko jemljemo popolnoma
alegorično, nam ponuja ogromno materiala za razmišljanje, ki se ob obvezni
čustveni reakciji pojavlja popolnoma spontano, prav tako pa se vračamo k mnogim
neodgovorjenim vprašanjem – Kje je bil oče tistih deset let? Kaj je bilo v tisti
skrinji? Kaj pomeni skrivnostna ladja? Zakaj vsa ta disciplina?
Prav odprtost konca (ki nekatere gledalce sicer moti) je
eden izmed elementov, ki Vrnitev povzdignejo v mojstrovino sodobnega ruskega
filma, seveda skupaj s pronicljivim, kompleksnim scenarijem, minimalistično režijo,
sanjsko fotografijo v odtenkih modre (ki še pripomorejo k hladni atmosferi
zgodbe) in odlično igro vseh treh glavnih igralcev, še posebej trinajstletnega
Ivana Dobronravova, ki pokaže neverjetno zrelost in velik talent.
Film je požel mnoga priznanja in nagrade, vključno z
evropsko filmsko nagrado, nagrado na Ljubljanskem filmskem festivalu in
nominacijo za zlati globus, premiero v Benetkah pa je zaznamovala tragična
ironija usode. Zaokrožila je namreč novica, da je šestnajstletni Vladimir
Garin, ki je upodobil Andreja, le dva tedna po zaključku snemanja (v še eni
ponovitvi prvega prizora), pod pritiskom vrstnikov skočil v jezero, kjer so
snemali film, in utonil. Ruske oblasti so vest skrivale, saj so se bale, da bo
negativno vplivala na odločitve žirije, a film je vseeno dobil glavno nagrado,
zlatega leva, ki je bil posvečen umrlemu mladeniču.
Vrnitev je film, ki bo vedno ostal v mojem spominu kot eden
tistih, ki so me resnično presunili in zaznamovali, zato vam še enkrat polagam
na srce, da si ga oglejte, saj je enkratna izkušnja.
P.S.: Na internetu ga boste našli pod angleškim naslovom The
Return. :) Pri ogledu trailerja pa ne bodite pozorni na obupen angleški voiceover, ki ni iz filma.
Viri slik:
Ni komentarjev:
Objavite komentar