Nasprotja med zmagovalkami 2.
svetovne vojne in vzroki za povojno blokovsko delitev sveta.
Po
drugi svetovni vojni se je začela obsežna politična preobrazba. Države sil osi
Nemčija, Japonska in tudi Italija so izpadle iz skupine velesil. Velika
Britanija je izgubila položaj vodilne svetovne sile, saj je ob koncu vojne
doživljala velike gospodarske pretrese. Najbolj se je okrepila vloga ZDA in
Sovjetske zveze (ZSSR). ZDA vojne na domačem ozemlju niso imele, med vojno pa
so se razvile v vodilno zahodno velesilo. Imeli so zelo razvito vojaško
tehniko, kot prvi so razvili atomsko bombo, kasneje še vodikovo bombo in
različne raketne sisteme. Sovjetska zveza pa so se z uporabo vojaške moči in
diplomacijo poskušale obvarovati imperialističnih držav. Tako so oblikovale
veliko vplivno območje, ki je obsegalo celotno vzhodno Evropo in skoraj ves
Balkan. Tudi Sovjetska zveza je kmalu razvila atomsko orožje in vodikovo bombo.
Obdobje
od konca druge svetovne vojne do razpada vzhodnega bloka imenujemo obdobje
hladne vojne. Ameriški predsednik J.F. Kennedy je hladno vojno označil kot trd
in grenak mir. Hladna vojna je obdobje v katerih največji politični in vojaški
sili merita moči ob koncu svetovne vojne. Obdobje ima svoje krizne trenutke in
trenutke popuščanja napetosti. Do nesoglasij je prihajalo že ob koncu druge
svetovne vojne, ko so veliki trije - Roosevelt,
Churchill in Stalin na konferencah začeli deliti
svet oz. svoja interesna območja. Zaradi ideoloških razlogov, širjenja
sovjetskega vpliva in socializma v Vzhodni Evropi, so se začele ZDA povezovati
z zahodnoevropskimi državami. Svet se je tako razdelil na dva bloka vzhodni in zahodni blok. Ko je vzhodni blok
zaprl svoje meje se je sovražnost okrepila in med Baltikom in Jadranom je
nastala železna zavesa.
Slika 1: Območje železne zavese
Naziv
‘hladna vojna’ je nastal zato, ker se velesili nista nikdar spustili v
neposredni vojaški spopad, delno tudi iz strahu pred jedrsko vojno. Rajši sta
se spopadali ideološko – zahodni kapitalizem proti vzhodnemu komunizmu – in
zaostrovali nasprotja, saj je vsaka stran verjela, da si druga želi gospodarsko
in politično prevlado v svetu. Eden najpomembnejših razlogov za hladno vojno je
bilo širjenje socializma po svetu in nastanek socialističnih držav. Zahodne
države so skušale zajeziti komunizem in se ubraniti pred njim.
OBOROŽEVALNA
TEKMA
Vojaško
ravnotežje je postalo eno glavnih značilnostih hladne vojne. Kmalu po vojni se
je pokazalo, da sta velesili vojaško uravnoteženi (ZDA in SZ). ZDA so sicer
premogle atomsko orožje, zato pa je SZ imela premoč v konvencionalni
oborožitvi. Oboroževalna tekma se je stopnjevala od klasičnega orožja, vodikove
bombe do vseh vrst jedrske oborožitve in medcelinskih raket, segla je celo v
vesolje. Tekmovanje je obe državi ekonomsko izčrpavalo, še zlasti pa SZ, ki je
imela šibkejše gospodarstvo. Oboroževalna tekma je dajala ton hladni vojni,
vojaško ravnotežje pa je postopoma postalo njena poglavitna značilnost.
Slika 2: Primerjava oborožitve
Kot
posledica Hladne vojne pa so izbruhnile številne vojne, v tako imenovanem
tretjem svetu. Začelo se je leta 1950 s
Korejsko vojno. Kasneje pa sta pomembni predvsem Vietnamska vojna in Afganistanska
vojna. Tudi Kubanska kriza je bila posledica hladne vojne.
Mnenja
o začetku in koncu hladne vojne so različna. Nekateri zgodovinarji štejejo za
njen začetek razdelitev Nemčije, drugi trdijo, da se je začela leta 1947 s
Trumanovo doktrino ali leta 1950 s korejsko vojno, končala pa čez približno
petdeset let, ko so bili najpomembnejši problemi, to je ustanovitev nemških
držav, ureditev tržaškega vprašanja, podpis avstrijske državne pogodbe ter
začasna pomiritev v Koreji in Vietnamu, uspešno rešeni.
KLJUČNE BESEDE:
Hladna
vojna – холодная война
Železna
zavesa – Железный занавес
Vzhodni
blok – Восточный блок
Zahodni
blok – Западный блок
Atomska
bomba – Атомная бомба
Kubanska
kriza – Кубинский кризис
Oboroževalna
tekma – Гонка вооружений
Socializem
– Социализм
Kapitalizem
– Капитализм
Zavezniki
– союзниками
Velesila
– сверхдержавы
Posledice
– последствия
VIRI:
Internet:
Knjiga:
Zgodovina
na maturi 2013, str. 188-192, B. Pavliha, ICO, založništvo in trženje d.o.o,
Kamnik, 2012
Ula Pintarič, 2.g
Ni komentarjev:
Objavite komentar