V Rusiji se je slikarstvo razvilo zelo pozno,
glede na druge umetniške stroke. Na primer, ruska arhitektura je bila že zelo
dobro razvita, ko se je slikarstvo v Rusiji šele dobro začelo. Slikarstvo so
najprej sprejeli le kot religiozno umetnost, ter jim je dolgo služilo le v
cerkvene namene, pa tudi tukaj so se morali strogo držati umetnosti starih
tradicij in pravil. Podobe svetnikov, ki se imenujejo tudi ikone, ali
svetopisemskih zgodb, pa za ljudi niso bile le slike, temveč blagoslovljeni
predmeti, ki lahko sodijo le v cerkev. Slikarstvo torej zaradi vseh teh pravil
sploh ni nič napredovalo, vedno se je ponavljalo eno in isto, v kompoziciji,
barvi… šele v drugi polovici osemnajstega stoletja lahko opazimo manjši
napredek, saj so v cesarsko službo začeli vabiti tuje slikarje, ki sicer niso
bili najbolj nadarjeni in uspešni v svojem delu, a so vseeno zadostovali takrat
slabo razvitemu slikarstvu. Pojavili so se tudi prvi slikarski učitelji: Jan
Detterson, Daniel Vouhters in drugi.
Pravoslavna ikona |
Ob prihodu Elizabete Petrovne na prestol, so v
Rusiji zavladale drugačne razmere, saj je ona ljubila razkošje, ljudje pa so
umetnost začeli bolj spoštovati. Ker pa je spet primanjkovalo domačih
umetnikov, so v Rusijo ponovno povabili tujce in tako se je slikarstvo začelo
vedno bolj razvijati.
Sedaj pa vam bom na kratko
predstavila še nekaj najbolj znanih ruskih slikarjev.
·
Andrej Rubljov (1360 –
1430)
Andrej je bil najslavnejši ruski
srednjeveški slikar, uvedel je rusko nacionalno slikarsko šolo, slikal pa je
predvsem poduhovljene nabožne ikone. Zaznamujejo ga krepke linije, pridušeni
barvni odtenki in nežna senčenja. Najpomembnejše delo, ki ga je naslikal je
ikona svete trojice in to lahko še danes
vidimo v Tretjakovski galeriji v Moskvi.
Ikona svete trojice Andreja Rublja |
· Ilja Jefimovič Repin (1844 - 1930):
Repin je najprej študiral v Grafični
umetniški šoli društva za podpiranje umetnosti, kasneje pa se je vpisal na
Carsko akademijo umetnosti. Njegova realistična dela največkrat izražajo ostro
kritiko tedanjega obstoječega družbenega reda, rad pa je slikal tudi kmete,
prodajalke rib in prizore iz trgovskega življenja. Naslikal je tudi portrete
nekaterih znanih rojakov kot so Tolstoj, Mendelejev, Pobedonoscev in Musorgski,
leta 1903 pa je od ruske vlade dobil naročilo za svojo najbolj veličastno
sliko, oljnato sliko svečanega zasedanja državnega sveta.
Ilja Jefimovič Repin |
·
Nadja Ruševa (1952 –
1969)
V svojem kratkem življenju naj bi Nadja
naslikala več kot 10 000 umetniških del.
Še drugi uspešni ruski slikarji: Ivan
Ajvazovski, Ivan Akimov, Aleksander Averin, Pavel Fedotov, Sergej Gerasimov,
Igor Grabar, Lena Hades in drugi.
KLJUČNE BESEDE:
- Ikona – икона
-
Slika – живопись
-
najpomembnejše
delo - самая важная работа
-
tujci – иностранцы
- napredek - прогресс
VIRI:
VIRI SLIK:
Ni komentarjev:
Objavite komentar