Ruščina: RUSKO SLIKARSTV

V Rusiji se je slikarstvo razvilo zelo pozno, glede na druge umetniške stroke. Na primer, ruska arhitektura je bila že zelo dobro razvita, ko se je slikarstvo v Rusiji šele dobro začelo. Slikarstvo so najprej sprejeli le kot religiozno umetnost, ter jim je dolgo služilo le v cerkvene namene, pa tudi tukaj so se morali strogo držati umetnosti starih tradicij in pravil. Podobe svetnikov, ki se imenujejo tudi ikone, ali svetopisemskih zgodb, pa za ljudi niso bile le slike, temveč blagoslovljeni predmeti, ki lahko sodijo le v cerkev. Slikarstvo torej zaradi vseh teh pravil sploh ni nič napredovalo, vedno se je ponavljalo eno in isto, v kompoziciji, barvi… šele v drugi polovici osemnajstega stoletja lahko opazimo manjši napredek, saj so v cesarsko službo začeli vabiti tuje slikarje, ki sicer niso bili najbolj nadarjeni in uspešni v svojem delu, a so vseeno zadostovali takrat slabo razvitemu slikarstvu. Pojavili so se tudi prvi slikarski učitelji: Jan Detterson, Daniel Vouhters in drugi.

Pravoslavna ikona

Ob prihodu Elizabete Petrovne na prestol, so v Rusiji zavladale drugačne razmere, saj je ona ljubila razkošje, ljudje pa so umetnost začeli bolj spoštovati. Ker pa je spet primanjkovalo domačih umetnikov, so v Rusijo ponovno povabili tujce in tako se je slikarstvo začelo vedno bolj razvijati.

Sedaj pa vam bom na kratko predstavila še nekaj najbolj znanih ruskih slikarjev.

· Andrej Rubljov (1360 – 1430)

Andrej je bil najslavnejši ruski srednjeveški slikar, uvedel je rusko nacionalno slikarsko šolo, slikal pa je predvsem poduhovljene nabožne ikone. Zaznamujejo ga krepke linije, pridušeni barvni odtenki in nežna senčenja. Najpomembnejše delo, ki ga je naslikal je ikona svete trojice in to lahko še danes vidimo v Tretjakovski galeriji v Moskvi.

Ikona svete trojice Andreja Rublja

· Ilja Jefimovič Repin (1844 - 1930):

Repin je najprej študiral v Grafični umetniški šoli društva za podpiranje umetnosti, kasneje pa se je vpisal na Carsko akademijo umetnosti. Njegova realistična dela največkrat izražajo ostro kritiko tedanjega obstoječega družbenega reda, rad pa je slikal tudi kmete, prodajalke rib in prizore iz trgovskega življenja. Naslikal je tudi portrete nekaterih znanih rojakov kot so Tolstoj, Mendelejev, Pobedonoscev in Musorgski, leta 1903 pa je od ruske vlade dobil naročilo za svojo najbolj veličastno sliko, oljnato sliko svečanega zasedanja državnega sveta.