Aleksander Sergejevič Puškin

Aleksander Sergejevič Puškin (Алекса́ндр Серге́евич Пу́шкин) je bil  ruski pesnik, pisatelj in dramatik. Rodil se je 6. junija 1799 v Moskvi, umrl pa 10. februarja 1837 v  Sankt Peterburgu. Oče Sergej in mati Nadežda se z njim nista veliko ukvarjala, večino časa je preživel z varuško.

Ustvarjal je v času romantike, po mnenju mnogih pa je bil največji ruski pesnik in utemeljitelj moderne ruske literature. Bil je pionir na področju uporabe ljudskega govora v svojih delih.

Že pri rosnih 15ih letih je objavil svojo prvo pesem Prijatelju pesniku. Zavzemal se je za socialne reforme in v začetku leta 1820 je prišel navzkriž z vlado, ki ga je poslala v izgnanstvo na jug Rusije. Zaradi tega ni imel pravice do svobodnega gibanja in objavljanja del po svoji volji a vseeno je napisal svoje najbolj znane igre, med drugim dramo Boris Godunov. 

Leta 1826 se je vrnil v prestolnico in začel pisati roman v verzih Jevgenij Onjegin, pesnitvi Poltava in Bronasti jezdec in male tragedije kot na primer Gostija v času kuge. Toda takrat se je predvsem zanimal za prozo. Napisal je povest Stotnikova hči, novelo Pikova dama in druge. S temi deli je postal utemeljitelj sodobne ruske proze. Svoja zadnja leta je preživel v osamljenosti, saj mu drugi ruski sodobniki niso uspeli slediti.

Leta 1829 se je Puškin zaljubil v 16-letno Natalijo Gončarovo, s katero se je poročil dve leti kasneje in imel štiri otroke, vendar njun zakon ni bil srečen. Njegova žena se je udeležila vsake zabave , kar je popeljalo Puškina v dolgove in prezgodnjo smrt.

Vpliv na ruski jezik

Aleksander Puškin velja za  najpomembnejšo osebo v razvoju ruske literature. Njegov bogat besedni zaklad in slog so temelj sodobne ruske literature, katero je predstavil tudi Evropi. V svojem kratkem življenju, je zapustil primere skoraj vseh literarnih zvrsti svojega časa: lirika, pripovedna poezija, roman, novela, drama...  Njegov vpliv se pozna tudi drugje v ruski kulturi, njegova dela pa so prevedena v vse glavne jezike. 

BESEDE:

Pesnik-- поэт
Književnost--литература
Pisatelj--писатель
Proza-- проза
Drama-- драма

Viri:
-http://sl.wikipedia.org/wiki/Aleksander_Sergejevi%C4%8D_Pu%C5%A1kin
-http://sl.wikipedia.org/wiki/Romanti%C4%8Dna_knji%C5%BEevnost
-Berilo

Транссиби́рская магистраль

Je najdaljša železniška proga na svetu, dolga skoraj 10.000km in na poti prečka osem časovnih pasov. Večino svoje zgodovine je potnikom ponujala dneve in dneve potovanja preko ruskih prostranstev. Velik del užitka takega potovanja je sedeti in opazovati pokrajino, ki beži mimo, večina potnikov pa še bolj uživa v pogovorih s svojimi sopotniki.

Potovanje z Transsibirsko železnico je najpogosteje iz zahoda proti vzhodu , a možna je tudi vožnja v nasprotno smer. Poleg tega je na izbiro več poti , te pa se na vseh koncih lahko nadaljujejo. 

Potniki si ponavadi izberejo pot vlaka, ki gre iz Moskve proti Vladivostoku skozi Yaroslavl, Ekaterinburg, Irkutsk blizu Bajkalskega jezera in Khabarovsk. Iz Vladivostoka je možno z trajektom nadaljevati pot v Niigato na zahodni obali Japonske.

Drugi krak vodi nekaj-sto kilometrov vzhodno od Bajkala in nadaljuje pot proti Pekingu. Tretji  je Trans-Mongolska linija, ki Peking doseže preko Ulan-Ude in na jug proti Ulan-Batorju. Četrti krak pa vodi bolj proti severu mimo Bajkalskega jezera do Khabarovska.

ZGODOVINA:

Rusija je dolgo imela željo da zgradi pristanišče ob Pacifiku. 1860 so zgradili Vladivostok, ki je bil do leta 1880 že večje pristaniško mesto z vedno večjimi težavami zaradi nepovezanosti z Evropo. Leta 1891 je Aleksander III dal zrisati načrte za železnico in začel z izgradnjo. Končana je bila že leta 1905, saj so zaradi Rusko-Japonske vojne eno leto prej pospešili projekt. Današnja trasa proge je bila odprta 1916.

Transsibirski vlak se na svoji poti ustavi večkrat na dan, včasih le za trenutek, ob večjih mestih pa imajo potniki dovolj časa da gredo na krajši ogled glavnih znamenitosti v bližini. 

KLJUČNE BESEDE:

Vladivostok ~ Владивосток

Aleksander III ~ Александр III

Vlak ~ поезд

Potovanje ~ путешествие

Rusija ~ Россия

Sibirija ~Сибирь

VIRI:

http://www.geographia.com/russia/trasib01.htm

http://en.wikipedia.org/wiki/Trans-Siberian_Railway

http://www.transsiberianexpress.net/trans-siberian-railway-history.html

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1b/Trans-Siberian_tunnel.jpg

http://en.wikipedia.org/wiki/File:Map_Trans-Siberian_railway.png

Katarina skupaj z svojim možem

Mlada Katarina

KATARINA VELIKA

Rodila se je 2. maja 1729 kot nemška princesa Sofija Avgusta Frederika von Anhalt-Zerbst-Dornburg, pri 16 letih ( l. 1745) pa se je poročila z Ruskim prestolonaslednikom Petrom III.

Zakon je bil zelo nesrečen, Peter je svojo ženo zaničeval, ona pa se je predala predvsem knjigam in ljubimcem, naučila se je ruskega jezika, spremljala je takratno dogajanje v Evropi, sprejela je tudi rusko pravoslavno vero.

l. 1762 je bil Peter kronan za Ruskega Carja, takrat  je začel odkrito poniževati svojo ženo,  prednost je dajal celo svoji ljubici, državo pa je vodil neodgovorno. Katarina se je bala za svoje življenje in za Rusijo zato ga je pol leta kasneje s pomočjo svojih ljubimcev vrgla s prestola in ga ubila, ker pa njej niso mogli dokazati vpletenosti v umor je bila 13. Septembra 1762 (po ruskem koledarju) kronana za cesarico.

Nase je gledala kot na prosvetljeno vladarico, zgledovala se je po evropskem razsvetljenstvu, dopisovala si je z  Voltaireom, Diderotom in d'Alembertom, spodbujala je znanost, izobraževanje, kulturo in umetnost. Prizadevala si je tudi za povečanje pismenosti, zato je tudi gradila šole in ceste.

Ljubila je umetnost,sponzorirala je mnogo kulturnih projektov, dala je zgraditi gledališče in tudi sama je napisala nekaj glasbenih del. Postala je tudi zbirateljica umetnin, veliko jih je razstavljenih v muzeju Ermitaž.

Vodila je tudi odlično zunanjo politiko, prizadevala si je za razširitev in utrditev Ruskega imperija, kar ji je tudi uspelo, v času njenega vladanja se je ozemlje Rusije povečalo za                    518.000 km².

Veliko je naredila tudi znotraj države, saj je izvedla številne reforme, cerkev je priključila državi (tako je morala plačevati davke), skušala pa je tudi ustanoviti zakonodajno komisijo, ki bi zastopala vse sloje prebivalstva (razen tlačanov), vendar jo je kasneje ukinila. Spodbujala je tudi kolonizacijo Aljaske in drugih območij. Rusijo je tudi razdelila na province in območja, da bi jim bilo laže vladati, velikokrat pa je na čelu le-teh pustila svoje bivše ljubimce.

Kljub temu pa je bilo v času njenega vladanja veliko uporov, saj je z nekaj reformami okrepila oblast plemičev, jih oprostila davkov in uvedla dedovanje, poleg tega pa jim je pustila popolno oblast nad svojimi tlačani in deželami. Največja ustaja podložnikov se je zgodila l. 1773, pod vodstvom Jemljana Pugačova, ki pa je bil zatrt, Pugačov pa je bil l. 1775 javno usmrčen.

Čeprav je bila zelo pomembna vladarica, je verjetno najbolj poznana po svojem divjem osebnem življenju. Čeprav naj ne bi bila lepotica, je imela vrsto ljubimcev,  s katerimi pa je tudi po prekinitvi zveze ostala v dobrih stikih, nekatere je celo nagradila s palačami, provincami ali kako drugače.

Vladala je do svoje smrti, 17. novembra 1796. Glede njene smrti se je pojavljalo veliko legend, umrla naj bi med spolnim odnosom z živaljo (velikokrat se omenja konj), nekateri pravijo da živi še danes, najverjetneje pa je umrla za posledicami možganske kapi.

KLJUČNE BESEDE:

cesarica- императрица

ljubimec- любовник

upor- сопротивление

ozemlje- территория

prestol- трон

umetnost- Искусство

VIRI:

http://www.biography.com/people/catherine-ii-9241622?page=2

http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/55-47-Razvedrilo-2

http://sl.wikipedia.org/wiki/Katarina_Velika

http://www.history.com/news/8-things-you-didnt-know-about-catherine-the-great

http://www.youtube.com/watch?v=3RoTVmkkomU

http://www.nndb.com/people/575/000078341/

SLIKE:

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/5/56/Empress_Catherine_The_Great_circa_1845_(George_Christoph_Grooth).JPG

http://russiapedia.rt.com/files/prominent-russians/the-romanov-dynasty/peter-iii/peter-iii_4-t.jpg

http://www.nndb.com/people/575/000078341/catherine-the-great-1-sized.jpg

DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ

DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ

                                                  

Dmitrij Šostakovič velja za enega največjih glasbenikov 20. stoletja. Ta mednarodno priznani skladatelj in pianist je najbolj znan po svojih 15 simfonijah, njegovo glasbo pa lahko slišimo v več kot stotih filmih. Za svoja dela pa je dobil tudi najrazličnejše nagrade in priznanja.

Dmitrij Šostakovič se je rodil 25. septembra leta 1906, v Sankt Petersburgu v Rusiji. Že pri devetih letih se je začel učiti klavir, z dvanajstimi pa je napisal svojo prvo koračnico. Naslednje leto se je vpisal na konservatorij. V tem času je začel tudi igrati ob nemih filmih, saj je po očetovi smrti potreboval denar za šolnino.

Svojo prvo simfonijo je napisal pri devetnajstih letih, za diplomo. Svojo drugo simfonijo, Oktobrsko pa je napisal leta 1927. V tem času je pravtako napisal satirično opero. Ta je bila tri leta pozneje izvedena, a ni pustila dobrega vtisa.   

Nato je šostakovič zače delati v gledališču TRAM. Napisal je opero Lady Macbeth na deželi, katero si je ogledal tudi Stalin, ki mu glasba ni bila kaj preveč všeč.

V letu 1932 se je Šostakovič se je prvič poročil z Nino Varzar. Štiri leta pozneje se je začelo obdobje Stalinove represije. V tem obdobju je veliko Šostakovičevič znancev bilo ubitih. Dobil pa je hčer in sina. Da bi se izognil grdi usodi ki je doletela njegov prijatelje in sorodnike, se je skladatelj osredotočil na pisanje filmske glasbe, ki je bila Stalinu povšeči. Napisal je tudi četrto simfonijo, ki pa ni izšla do leta 1961, dolgo po tem, ko je Stalin že umrl. Večji uspeh je imela Šostakovičeva peta simfonija, prvič predvajana v letu 1937. V istem letu pa je tudi začel poučevati kompozicijo na konzervatoriju v Leningradu.

Ko je med drugo svetovno vojno izbruhnila vojna med Nemčijo in Sovjetsko zvezo, se je Šostakovič prijavil v vojsko. Po zavrnitvi se je odločil postati prostovljni gasilec. A niti vojna mu ni preprečila pisanja. Tako je med vojno napisal dve simfoniji. Za eno izmed dveh, Leningrajsko, je dobil navdih v obleganem Leningradu. Po tem, ko so ga evakuirali v Samaro, se je leta 1943 skupaj z družino preselil v Moskvo, kjer je napisal svojo deveto simfonijo.

V letu 1948 se je Stalin odločil cenzurirati Šostakovičeva dela. To pa seveda ni ustavilo njegovega pisanja. Rehabilitirali so ga šele leta 1953, po Stalinovi smrti. Naslednje leto je skladatelj napisal Slavnostno uverturo, ki so jo kot tematsko glasbo uporabili na poletnih olimpijskih igrah leta 1980 v Moskvi.

Po smrti svoje prve žene v letu 1954 se je dve leti pozneje poročil z Margarito Kainovo, a sta se ločila tri leta pozneje. Leta 1961 je bila napisana njegova dvanajsta simfonija, imenovana leto 1917. Leto pozneje se je ponovno poročil z 27-letno Irino Supinskajevo, z njo je ostal do svoje smrti. Istega leta je napisal svojo trinajsto simfonijo. Leta 1969 pa še štirinajsto. Obe sta bili lirični, navdih zanju pa je dobil v besedilih ruskih pesnikov.

V tem času se je njegovo zdravstveno stanje začelo slabšati. V letu 1965 je dobil diagnozo otroške paralize. Trpel pa je tudi za mnogomi srčnimi napadi. Kljub vsemu pa je leta 1971 napisal petnajsto in zadnjo simfonijo.

Umrl je 9. avgusta, 1975, zaradi pljučnega raka. Pokopan je v Moskvi.

Tudi njegov sin Maxim je skladatelj, njegov vnuk Dmitrij Šostakovič Jr. pa je pianist.

KLJUČNE BESEDE:

·         Skladatelj: композитор

·         Pianist: пианист

·         Simfonija: симфония

·         Nemi film: немой фильм

·         Vojna: война

VIRI:

BESEDILO

·         http://www.imdb.com/name/nm0006291/bio?ref_=nm_ov_bio_sm

·         www.dijaski.net/get/gla_ref_sostakovic_dmitrij_dmitrijevic_01.odt‎

·         sl.wikipedia.org/wiki/Dmitrij_Šostakovič

SLIKA

·         http://www.classical.net/music/images/composer/s/shostakovich3.jpg