Roman Ana Karenina
je med leti 1873 in 1877 v Ruskem glasniku objavljal Lev Nikolajevič Tolstoj. Spada med njegova najpomembnejša dela. Samo
delo je (vsaj v izdaji, v kakršni sem bral) dolgo približno 1000 strani. Vendar
pa je izvrstno napisano, bralcu ni nikoli dolgčas, tudi dogodki niso
razvlečeni, zatorej knjiga lepo »teče«.
Roman je sestavljen iz dveh ločenih zgodb, ki sta med seboj
sicer v koreninah povezani, razpredeta pa se po svoje, ločeni druga od druge. Glavni
lik je Ana Karenina, poročena z Aleksejem Aleksandrovičem, premožnim in
vplivnim politikom iz St. Peterburga. Med obiskom svojega brata v Moskvi spozna
mladega, postavnega častnika, Alekseja Vronskega. Ta sicer prvotno dvori Kitty
iz družine Ščerebacki, vendar pa priložnost za primerno ženitev v trenutku
izpusti iz rok, kajti Ana je bila neizmerno lepa in olikana. Zapleteta se v
zapleteno ljubezensko razmerje, polno padcev in vzponov, na koncu pa (spoiler
alert!) Ana naredi samomor. V drugi zgodbi je zopet osrednja tema razmerje,
vendar pa je to nasprotje Aninega, saj je (večinoma) polno radosti in sreče.
Glavni osebi tega razmerja sta Konstantin Dimitrič Levin in že prej omenjena
Kitty. Prvič Konstantinovo snubitev Kitty zavrne prav zaradi Vronskega, ko pa
se čez nekaj časa zopet snideta, Kitty sprejme njegovo ponudbo in se poročita. Para
se tudi sicer močno razlikujeta, dober primer je skromnost, ki je ne Vronski ne
Ana ne premoreta, medtem ko je bil Levin že vse življenje skromen in marljiv,
Kitty pa se je sama priučila skromnosti. Levin pooseblja Tolstojevo miselnost vračanja h koreninam, torej na kmete, stran od burnega mestnega življenja. Temu njegovemu nauku pravimo tudi Tolstojanstvo. Tudi vrsta ljubezni se zdi drugačna,
pri srečnem paru se zdi prvinska, medtem ko je vez med Vronskim in Ano prej
stkana iz poželenja kot iz ljubezni. Zanimiv se mi je zdel odnos Alekseja
Aleksandroviča do svoje žene in njenega ljubimca, saj je ravnal v nasprotju s
pričakovanji družbe in jima odpustil, namesto da bi se na hitro znebil Ane in s
tem opral svoj sloves.
Skozi zgodbo dobimo vpogled v mnogo manjših, a skoraj enako
pomembnih prigod drugih oseb, ki delno usmerjajo glavne osebe. Zanimivo se mi
zdi, da z distanciranjem od neposrednega sporočila zgodbe uvidimo kritiko
Tolstoja do takratnega ruskega (obenem pa tudi svetovnega) odnosa do
ljubezni.
Besede:
город - mesto
любовь - ljubezen
свадьба - poroka
скромность - skromnost
ферма - kmetija
Ni komentarjev:
Objavite komentar